sreda, 18. februar 2009

Ponovno med vami

En prav lep pozdrav vsem! Joj, minilo je že preveč, preveč časa... Nikoli nisem pozabil tega bloga, ampak vedno sem imel v mislih kaj vse bom napisal, da se je tega toliko nabralo, da preprosto ni bilo volje da bi se spravil pisat vse za nazaj. Potem je šlo leto 2008 k koncu, in sem se pač odločil da tisto leto ne bo nobene objave, takoj po novem letu pa se javim. Vraga! Čas (pre)hitro mineva, in evo ga, smo že pri koncu februarja. Obljubim da bom sedaj bol sproti pisal zadeve, za nazaj pa tiste ki se mi zdijo malo bolj zanimive. Za to, da sem se končno spet spravil k zadevi, pa ima zasluge repT|Le (:***).

No, kaj je novega? Tudi če je minilo toliko časa, bolj malo. Vsak dan hodim v službo, vmes pa še vedno delam šolo, preko izpitov (izredno). S Tjašiko sva še vedno skupaj, in vsako minuto prostega časa preživima skupaj, ter se imava rada kot še nikoli ^^. To valentinovo pa je bilo nekaj posebnega. Vse skupaj se je začelo že v petek, ko sem se po napornem dnevu v službi odpravil v Žabjek. Seveda sem imel doma še tisoč stvari za postoriti, tako da se mi je na vlak pošteno mudilo. Po vožnji 300km/h prispem na postajo, in takoj slišim objavo, da ima vlak 10-minutno zamudo. V redu, bom vsaj prišel malo k sebi. Čez slabih 10 minut po tiru priropota ropotulja iz 2. svetovne vojne. Resno, vožnja s telim vlakecom bi bila bolj prijetna. Ah no, vsaj gužve ni bilo. Po tem ko sem na vlaku dvakrat zadremal, končno prispem v Žabjek. Tipična megla, vlaga v zraku in depresivno vzdušje, v katerem bi se Kurt Cobain počutil kot doma. No, na postaji takoj zagledam mojo lubiko, tako da je bilo kmalu vse pozabljeno. Kmalu za tem ko sma prispela v stanovanje, mi je pripravila eno izmed najbolj okusnih večerij ever: sojini polpeti, riž z Uncle Ben's pekočo omako (njam!) in zeljno solatko (eno izmed redkih ki jih jem). Fantastično!

Drugi dan je morala boga revica zjutraj na izpit, jaz pa sem poležaval do... hmmm... 14.00? Potem je le prišla, in prinesla zajtrk, ob 17.00 pa sva že imela rezervacijo v japonski restavraciji. V Sushimamo sva prispela predčasno, in bolj kot ne že imela v glavi kaj bova jedla. Ambient v teji restavraciji je fantastičen, še bolj pa hrana: riževa skleda in zvitki s pekočo tuno, njam. Za konec pa še sladica: karamelina tortica s sladoledom iz sojine moke. Zadeva je boljša kot se sliši. Vem da se vse skupaj sliši malo, ampak se tega pošteno naješ. Prejšnjič sva oba pretiravala, in komaj prišla ven iz restavracije. Pa tudi poceni ni ravno... Hvala mucka :*******

No, naslednji dan je bilo na vrsti moje darilo: kokosova kopel in večerja v Wellnessu v Laškem. Noro! Najprej se preoblečeš, dobiš kopalne plašče in copatke za enkratno uporabo. Nato te odpeljejo v sobo, ki je pripravljena posebej za vas. Romantična kopel, kokosove kroglice, šampanjček, svečke,... The works! Tista urica se zdi kot 5 minut :( Slikice pa bom obdržal kar zase :P Potem pa še večerja, v res lepo urejeni restavraciji. Jedilnik sestavlja 5 jedi: predjed, juhica, solatka, glavna jed in sladica. Okusno da znoriš. Res da iz restavracije prideš bolj lačen kot si prišel not, ampak dobro. :) Je pa neka posebna izkušnja. Potem pa dopust v ponedeljek, in spanje do popoldneva. Popoln valentinov vikend!

Tole zaenkrat, ker je že pozna ura, jaz pa še vedno čakam atija da pride iz rojstnodnevne zabave. Proklet pjanc! Naslednjič, res kmalu, pa malo o mojem novem računalniku. :P

3 komentarji:

Anonimni pravi ...

Ajde dosta romantike, povej kaj o kompu, lol :)

jk ;)

KiNgKoNg pravi ...

Jutri, jutri. :P Upam, če bo čas. :)

Unknown pravi ...

No fino, da sem končno zvedla, kako je poteku ta vajin vikend, k sta ga oba tolk pričakovala in pol seveda ne mogla prehvalit:)
pozdravček iz Zaragoze, obema:*