Hud tempo na igrišču

Zadnje tri dni nam je bilo vreme več kot naklonjeno, zato smo ga izkoristili in vsak dan preživeli več ur na igrišču. Včeraj je ati opazil, kako je Mike priden in pomaga pri delu okoli hiše, in mi prijazno rekel:"Kdaj boš pa ti pizdo dvignu?" Kmalu sem se tudi sam odpravil ven in prekopal vrtove. Doma so bili precej zadovoljni, le staramama je bila jezna, ker mi je naročila, naj določene zadeve pustim, meni pa se je mudilo na igrišče, zato nisem delal izjem, in vse rastline na vrtu so padle za državo. Za danes ni imel nihče kakšnih posebnih planov, zato smo se odločili da kupimo nekaj platojev in cel dan preživimo na igrišču, kjer se ga bomo napili kot krave. Lepo praznovanje vsem!

Komad dneva: Iron Maiden - Rainmaker

You tell me we can start the rain,
you tell me that we all can change,
you tell me we can find something to wash the tears away...

This just in: Aphopis has a blog! Pa drugič kaj več o tem...

Četrtek je dan za zadetek

V sredo sta Mike in Miki imela razgovor pri psihologinji zaradi preklinjanja. Sta na dobri poti, da dobita ukor, čeprav nista zakrivila nič takšnega. Če ima učiteljica toliko proti "preklinjanju", bi jo rad videl kako bi preživela par dni v Radečah, kjer je vsaka druga beseda kletvica. Zadnjo uro smo imeli še kemijo, kjer sem razbil radijator, da je začel kar močno spuščati. Bilo je nenamerno. Zvečer smo s kolegi šli še na par pivov, da smo se psihično pripravili na naslednji dan.

V četrtek smo imeli športni dan; nogomet. Imel sem vlogo trenerja, saj nogometa nisem igral že kakšnih sedem let. Uspešno smo odigrali Johanovo taktiko. Sabo smo imeli precej žgane pijače, skrito v torbi za prvo pomoč, ki smo jo pili kar med tekmo in s tem preprečili poškodbe. Po končanem turnirju smo vedeli da to ne bo dovolj, zato smo skočili še po plato piva in se odpravili v park. Tam smo bili med prvimi, zato smo našli primeren prostor in začeli piti. Ne glede na to, da smo naredili precej krogov žganja, je piva vseeno hitro zmanjkalo, zato sem kasneje skočil v trgovino še po nekaj 6packov. Na koncu sem seštel, da sem skadil okoli tri škatlice cigaret, kar bi znalo biti za dim ali dva preveč. Bilo je lepo, saj sem tam srečal ljudi, ki jih nisem videl že precej časa. Iz parka sem se odpravil nekoliko slabe volje, a vseeno je to četrtek ki ga bo treba čimprej ponoviti. Gyrotove besede:"Četrtek je dan za zadetek." Se strinjam.

Komad dneva: Slipknot - The Nameless

(Don't go) I never wanted anybody more then I wanted you...
(I know) The only thing I ever really loved was hurting you...
(Don't go) I never wanted anybody more then I wanted you...
(I know) The only thing I ever really loved was hate...

Slovarček:
Johanova taktika - čimprej vse zgubimo, da gremo čimprej pit

Borut je nazaj, živ in zdrav

Z veseljem sporočam, da tole objavo že pišem na svojem računalniku (ime mu je Borut), ki je okreval po poškodbi. Če kaj berete Slo-FileSharing ste mogoče opazili, da sem naredil nekaj res glupih napak pri čiščenju računalnika. A zadeve nam je uspelo popraviti, tako da Borut spet deluje kot bi moral.

Kaj novega? Niti ne. V šoli je bilo spet pestro. Pri nulti uri športne sem ponesreči zaklenil vrata garderobe, tako da je cel razred kakšnih 20 minut stal na hodniku preden so nam vrata ponovno odklenili. Potem smo imeli matematiko, kjer je moral Mike pred tablo, da reši nalogo. Ker je bil razočaran nad stanjem kred, je glasno pripomnil "da so sfukane". Učiteljica ga je z debelim pogledom vprašala kaj je rekel, on pa ji je stavek z veseljem ponovil. To je sprožilo debato Ali je beseda "sfukana" neprimerna? Večina razreda je zatrjevala da z njo ni nič narobe, Miki pa je hotel to dodatno obrazložiti, zato je besedo še enkrat izgovoril na glas. Učiteljici je prekipelo, zato je na tablo napisala cel kup domače naloge, pobrala stvari in užaljena odhitela iz razreda. Za nekaj sekund je v razredu je nastala tišina, nato pa smo pobrali stvari in šli na kavo. Potem smo imeli test pri fiziki. Kljub zatrjevanju da nimamo pojma, učitelj testa ni prestavil, zato je polovica učencev po dveh minutah in trinajstih sekundah odšla iz razreda. Šli smo na pivo. Med glavnim odmorom so štirje sošolci izvedeli da bodo dobili kazen zaradi neprimernega obnašanja pri angleščini prejšnji teden. Bilo pa je tako, da je učiteljica dva poslala ven iz razreda ker sta si izrekla tri besede, Gyro pa je nekaj trenutkov za tem odšel kar prostovoljno, ker si je zaželel kofeina. Četrti sošolec ga je nagradil z aplavzom, in zaradi tega tudi sam pristal zunaj. Razrednik jim je z nasmehom na obrazu prinesel kazni; padla sta po dva opomina in ukora. Pri računalništvu je sledilo še obvezno igranje Counter-Strikea, potem pa smo lahko odšli domov. Nadvse zabaven dan.

Dovolj za danes, zamujam na tekmo. Go Manchester!

Poleti bo v kinu vroče

Prihaja poletje in z njim tudi veliko filmov, od katerih vsi veliko pričakujemo že pred prvo premiero. Letos raje premislite, če se boste odpravili na morje, saj bo mogoče bolje da ostanete doma in uživate v pestri ponudbi filmov, ki se bodo znašli na inter... errr... v naših kinematografih. Pa jih poglejmo:

Alien vs. Predator: AVP2 - premiera: 25. december
Evan Almighty - premiera: 22. junij (predfilm)
Fantastic Four: Rise of the Silver Surfer - premiera: 15. junij (predfilm)
Harry Potter and the Order of the Phoenix - premiera: 13. julij (predfilm)
Live Free or Die Hard - premiera: 27. junij (predfilm)
National Treasure: Book of Secrets - premiera: 21. december
Ocean's Thirteen - premiera: 8. junij (predfilm)
Pirates of the Caribbean: At World's End - premiera: 25. maj (predfilm)
Resident Evil: Extinction - premiera: 21. september
Rush Hour 3 - premiera: 10. avgust (predfilm)
Saw IV - premiera: 21. oktober
Shrek the Third - premiera: 18. maj (predfilm)
Spider-Man 3 - premiera: 4. maj (predfilm)
The Bourne Ultimatum - premiera: 3. avgust (predfilm)
The Simpsons Movie - premiera: 27. julij (predfilm)
Transformers - premiera: 6. julij (predfilm)

Vsekakor se bo parkrat splačalo odšteti par € in odpujsati v kino.

Masaker na Virginia Techu

Za začetek nekaj smešnega. Verjetno vas je večina že slišala, da so naši "ta glavni" spet dobili fantastično briljantno idejo: sinhroniziranje filmov. O tem ne bom debatiral, ker sem svoje mnenje o tem izrazil že večkrat. Če pa kdo ne ve zakaj se gre in živi pod kamnom, pa naj si ogleda tale filmček, ki je za crknit smešen.

Zdaj pa k resnim zadevam. Že tri dni intenzivno spremljam dogajanje vzvezi z masakrom na univerzi Virginia Tech, ko je 23-letni Cho Seung-hui streljal najprej v študentskem domu, potem pa še na univerzi in ubil 32 ljudi, na koncu pa sodil še sebi. Prebral sem dobesedno vse članke na CNN in ta program tudi precej ur spremljal po TV. Glavno vprašanje ostaja: Kako sta lahko med streljanjem v domu in na univerzi minili dve uri, reakcije policije pa ni bilo? Na tisto drugo vprašanje "Zakaj?", smo danes dobili delni odgovor, ko so iz NBCja sporočili, da jim je morilec poslal paket z DVDjem, na katerem je bilo nekaj filmčkov, slik in pa manifest, v katerem morilec pravi, da bi vse to lahko preprečili. Hja, v to močno dvomim, ker so se ostali učenci z njim poskušali zbližati, pa tega sam ni hotel. Potem tu ni kaj dosti za storiti, je pa res, da bi kaj takšnega lahko pričakovali, saj je pri pouku pisal tako bolane stvari, da jih še meni nebi uspelo spraviti skupaj:

Čakamo lahko samo, kdaj bodo za tole obsodili kakšno računalniško igrico. Zadevo si lahko v slovenskem jeziku preberete tukaj. Komentarji?

Pogreb in spet pijančevanje

Da malo nadoknadim: V soboto potem ni bilo nič posebnega. Šel sem na pogreb, hvala bogu pa mi potem ni bilo treba na sedmino. Se samo meni zdi nesmiselno, da se od nekoga posloviš, potem pa se ga greš nažret?

V nedeljo sem bil izjemno priden, saj sem opral avto (dvakrat) in pograbil vso pokošeno travo okoli hiše. Najbolj neverjetno pri tem je, da sem se k delu spravil kar sam od sebe, brez da bi mi kdo naročil. Res da so me sosedje čudno gledali in se spraševali če je z mano kaj narobe, ampak dobro... domači so bili pa veseli.

V ponedeljek sem se zbudil cel polomljen. Boleli sta me noga in hrbtenica, za nameček pa sem bil še prehlajen. Najhujše pa je bilo to, da sem se ponoči spravil spat že ob dveh (z namenom da se naspim), pa me je začel boleti zob, tako da sem tisto noč spal točno eno uro. Po težkem premisleku sem se odločil, da grem vseeno v šolo. Med glavnim odmorom so sošolca obvestili, da je Panthers odprt. Ko je to novico posredoval meni, sem jo povedal še enem sošolcu, zato smo takoj zgrabili torbe in odhiteli tja. In res je bil odprt. Motoristi so namreč tisti dan imeli krvodajalsko akcijo, potem pa priredili nekakšen piknik. Skoraj mi je uspelo da bi en teden zdržal brez alkohola, ampak za takšno priložnost je bilo treba zvrniti nekaj piv. Na poti domov sma se z atijem ustavila še v eni gostilni, ker je moral dati kolegu nekaj papirjev. Spili smo nekaj rund, potem pa odhiteli še na njegov vikend, kjer smo uničili ves alkohol ki ga je imel. Zaključek: bil sem tako nasekan, da danes nisem bil sposoben iti v šolo.

Petek, aka. Tretji dan brez alkohola

Po torkovih dogodivščinah sem se odločil da se odpovem alkoholu. Ko so za to izvedeli sošolci, so skoraj pocrkali od smeha. Seveda se iz tega niso pozabili norčevati in so me temu primerno tudi rajcali. Tistega dne sem si prvič ogledal najnovejši izvod šolske revije Elektronček, v kateri izbirajo naj dijaka in dijakinjo šole. Znašel sem se med nominiranci, sošolci pa so mi izkazali naklonjenost in revijo kupili, ter obljubili, da bodo glasovali za mene. Pouk je sicer minil brez posebnosti. No, skoraj neverjetno je bilo dejstvo, da ta dan nisem dobil nobene nezadostne ocene in tudi nobene neopravičene ure. Zadnjo uro pri matematiki me je sicer 17 sekund pred zvonenjem poslala iz razreda, a za to ni bilo posledic. Po pouku sem šel z nekaj sošolci na sok, potem pa še na sladoled. Tisti popoldan sem imel še trening košarke, ki je bil precej uspešen. Edina slaba stran je bila, da so me nasprotniki neusmiljeno tepli po rani, ki se mi je zaradi tega ponovno odprla (prilagam sliko).
Po treningu smo po dolgem času obiskali še legendarno gostilno (in bivšo bazo pivskega kluba) Panthers. Odločil sem se, da za to priložnost spijem eno pivo. Naročili smo jih, a se je kelnar po parih sekundah vrnil do mize in rekel "Laškega mi je zmanjkalo, pa ga še nisem nabavil. Imam samo Uniona." Ostalih to ni preveč motilo, jaz pa sem bil v takšem šoku, da sem si raje naročil jagodni gosti sok. Na poti domov sem se ustavil še na pici, kjer smo se dogovorili o podrobnostih za jutrijšni pogreb.

Ta šola je vse bolj glupa

Običajen četrtek, osem ur na urniku. Vse bi blo vredu, če nebi zadnje tri ure imeli prakso (razrednika). Ostale ure so minile po planu: spanje pri slovenščini, šut pri elektrotehniki in šarjenje po dnevniku pri osnovah elektrotehnike. Navrsti je bila praksa. Razrednik nas je takoj okurcal zaradi raznih zadev (obnašanje, ne delo,...) in nas proglasil za najslabši razred na šoli (baje se večina učiteljev pri tem strinja, lol). Verjetno smo edini razred na svetu, ki pri praksi dejansko piše test. Rezultat: 90% negativnih. Seveda nobena praksa ne mine brez tega, da bi razrednik dodatno težil meni. Tokrat mi je bil obljubljen razgovor z psihologinjo in ravnateljem, zaradi zadeve ki sploh nima veze z mano (wtf?!). Kot bonus vam predstavljam našega razrednika -> Jože Kajzba

Po pouku izvem še za smrt v družini, tako da je bil dan spet popoln. No, sem se pa to noč vsaj pošteno naspal (5 ur spanja!).

Ni nam lahko

No ja, včeraj je bilo pestro. Prejšnji večer smo nekaj malega spili, tako da mi je drugi dan še vrelo v želodcu, a sem kljub temu do 7.15 že spraznil prvo pivo. Pivski kolega je rekel "Kdor ne gre danes v šolo, ne bo žejen!" in vrgel na mizo 100€. Kot pravi prijatelj sem se ponudil, da bom jaz tisti, ki mu bo pomagal zapiti ta denar. In sma začela. Sedela sma za šankom in jih tolkla s polno paro. Med odmorom se nama je pridružilo še nekaj sošolcev, s katerimi smo se odločili, da eno zvijemo. Ker se nam je mudilo, sem moral spiti dva piva na eks, zato sem bil že precej dobre volje. Prišli smo na lokacijo, se razkomotli in prižgali. Čas je začel teči počasneje; bilo je fino (Miki fajno robo maš!). Na koncu sem dobil še dve t.i. šotki, tako da mi je bilo bolj malo jasno. Po končani obedi smo se odpravili nazaj v gostilno. Pot nas je peljala čez parkirišče, ki je bilo popolnoma izpostavljeno soncu. Ko smo ga prečkali, me je sonce tako segrelo, da mi je v glavi napisalo "Out of Order". Kasnejših dogodkov tistega dne nebi opisoval. Lahko rečem samo, da je bilo hudo. Spomnim se vožnje z vlakom, ter ogleda Manchestrovega pwnanja Rome.

Danes pa nič posebnega. V šoli sem dobil šut pri elektrotehniki, ker se prejšni večer pač nisem bil sposoben učiti (kar sicer počnem vestno, vsaj 5 ur vsak dan). Med glavnim odmorom sem opazil kakšni Jebaći™ so postali nekateri moji prijatelji. Svoje počutje sem izrazil z glasnim vzklikom "LOL". Po odmoru sem dobil neopravičeno pri Angleščini, ker je naju z Gyrom nagnala iz razreda. Vzrok? Jaz sem se igral s kulijem, on pa me je gledal. Zadnjo uro smo potem imeli kemijo, pri kateri sem omenil da razmišljam o tem, da bi na šolo prinesel pištolo in začel streljati. Zaradi tega sem moral po uri počakati na razgovoru. Kako nepošteno :(

Nekaj za uvod...

Tako, ker ima vsak pajo-patak svoj blog, sem se odločil, da bom tudi sam odprl svojega. Končni cilj je, da ljudem pokradem čimveč minut njihovega življenja in da bo blog bolj obiskan kot Google.

Objave ne bodo pisane slovnično pravilno, pač pa v stilu bluzenja. To je slog, ki ga večinoma uporabljajo psihiatri in pa moj kolega poznan kot GyroC4. Mene verjetno vsi poznate. Pred kakšnim letom sem bil eden izmed najbolj priljubljenih osebkov na slovenskem delu interneta, ter admin na strani Golden-Tomb. Po zaprtju strani sem odjadral v druge vode, sedaj pa sem (zaradi mojega pizdenja čez vse poprek) najbolj osovražena oseba v slovenskem p2p svetu. Yay.

Dovolj bo tole za uvod, ker sem precej nasekan. Pa jutri kaj več o tem.