Naj dijak in intervju

Joj, joj, joj. Kje naj začnem? Toliko časa sem obljubljal da bom napisal kaj novega, v mislih sem imel toliko stvari, a je minilo že toliko časa da sem jih polovico pozabil. Gremo po vrsti. Zakaj ne pijem več? Rekel sem, da razloga zato ne bom razkril, a imam dovolj neprestanega žnaranja. Piti sem nehal ker mi je tako rekel zdravnik. To je bilo že tretje tovrstno opozorilo, zato sem rekel da je dovolj. Imam težave s srcem, zato mi takšne količine kofeina, alkohola in pa nikotina resno škodijo. Par mescev nazaj sem imel hud napad, tako da dobre pol ure skoraj nisem prišel do zraka. Zato je (vsaj zaenkrat) z alkoholom dovolj.

Pa gremo naprej. Malo sem si podaljšal počitnice, zato v petek in četrtek nisem šel v šolo. Čez vikend nisem naredil nič koristnega, ker me je matral lenoritis. V ponedeljek je bil pouk nekaj posebnega. Prinesel sem dekno, da bi jo vrnil sošolcu, a smo jo cel dan uporabljali za nekaj drugega. Nekdo se je ulegel na sredino, deset nas ga je držalo in metalo v več metrov v zrak. To smo najprej počeli v razredu, a ker je tam strop izjemo nizek, smo se preselili na hodnik, iz katerega nas je učiteljica kmalu nagnala. Med odmorom smo zunaj nadaljevali in podirali višinske rekorde. Pri kemiji nihče ni imel referata, zato nas je učiteljica nagnala domov. Po pouku sva šla z atijem malo po nakupih, na koncu pa sva v City Centru pustila 300€. V torek je bil na vrsti izlet. Šli smo v neko brezvezno tovarno, kasneje na GEOS, potem še v nek kurčev grad in na koncu še v Jurčičevo podrtijo. Izlet je bil izjemno dolgočasen in nezanimiv. V sredo sem izvedel, da so me izglasovali za naj dijaka šole. Da, prav ste prebrali. Z veliko pomočjo sošolcev, sem premagal hudega konkurenta. Njihov trud sem poplačal v petek, ko sem jim v parku častil plato piva. Ko sem prišel domov, smo se odpravili na igrišče, kjer smo odigrali par rund. Na poti domov smo srečali starega znanca, ki nas je povabil na pivo. Tam smo se odločili, da odigramo še par rund biljarda, ki pa so se zavlekle do 23. ure. Sobota je minila brez posebnosti. Prejle sem opravil intervju za Torrent.si, si potem ogledal najbolj dolgočasno dirko Formule 1 v zgodovini, zdaj grem pa počasi na igrišče, da Miku vrnem za včerajšnje svinjske poraze.

Aja, kakšna dva tedna nazaj sem omenil da je debelinko odprl svoj blog. Torej, če ste geek, bo to idealno branje za vas. Za konec pa še vprašanje za razmislek: Ali lahko tožiš šolo, če si na avtomatu naročiš Pepsi, ven ti pa vrže Coca Colo?

Na dolgo in na široko

Že nekaj časa vam obljubljam da bom napisal kakšno novo objavo, zato se bom danes res potrudil in se razpisal. Pripravite si nekaj cigaret in pa tri šalice kave, saj bo branja precej (you asked for it!). Najprej naj omenim, da sem prejšnji večer dobil enega izmed najlepših SMSov vseh časov. Glasil se je takole: Spoštovani, z današnjim dnem mineva 90. dan od zadnje polnitve vašega Mobija, zato predlagamo, da čimprej napolnite Mobi račun. Odklopili so mi številko, tako da sem kar začutil ljubezen v zraku. Kot ste že lahko prebrali, je bil prvotni načrt za ponedeljek preprost: pet prijateljev, ena žoga, igrišče in pa dva platoja piva. No, kaj kmalu je ta načrt padel v vodo, saj sem tik pred odhodom v trgovino prejel sporočilo od Krajnca, ki nas je povabil, da bi praznovali pri njemu. Jaz in Mike sva bila takoj za, a je bilo pravično da tudi ostali povejo svoje mnenje. Mike se je odpravil na igrišče, mene pa je ati peljal do trgovine kjer sma naložila pijačo, ki jo je potem peljal tudi na prizorišče zločina. Tam smo takoj odprli pivo in začeli debatirati, če bi bilo bolj primerno praznovati pri pravih kronikih. Po 15ih minutah pregovarjanja ni bilo nekega hudega zanimanja za to, tako da sva jaz in Mike (v tem času sva sesula vsak že dva piva) naložila svoj plato v avto in se napotila v rovte. Tam so naju pričakali z največjim veseljem. Začeli smo piti in po nekaj pivih ugotovili, da bi znalo biti pijače premalo. To je seveda nedopustno, zato smo se napokali v avto in se odpeljali v trgovino. Iz skladišča smo vzeli plato piva, ki je bilo prijetno hladno. Ko smo stopili iz trgovine, smo že bili žejni. Voznik nas je povabil na pivo. Verjeli ali ne, ni nas bilo potrebno posebej prepričevati. Tam smo na hitro spili vsak eno temno Laško (0,33l / 5,9% alc.) in se odpravili nazaj v rovte. Do mraka smo še nekaj spili, odigrali par rund pikada in rekli nekaj inteligentnih, potem pa se odpravili na kresovanje. Prišlo je še nekaj ljudi, kres se je prižgal in intenzivno uničevanje alkohola se je začelo. Tistega večera se sicer ne spomnim preveč, vem pa, da se je spilo ogromno pijače, vmes tudi precej žganja (ata Krajnc super šnops mate!), ki je nažalost teklo samo meni :/ Ko smo zaključili, smo se odpravili nazaj proti domu in ko sem legel v posteljo, je trajalo točno 3,2 sekunde preden sem zaspal kot drva.

Drugi dan sem se zbudil z bolečino v glavi, ampak ni hud'ga, sem že navajen. Odpravil sem se v kuhinjo, kjer sem kmalu dobil veliko šalico sveže kave. Glede na to, da o pijači sploh nisem hotel razmišljati, sva si z Krajncem odprla pomarančni sok (gaziran). Kaj kmalu sva ugotovila da to ni preveč dobra ideja, ker nama je kuhalo v želodcu. Zato sva v trenutku spila kavico in šla na svež zrak. Ni minilo veliko časa, ko naju je maček že zapustil, zato sva oba kmalu odprla pivo. Rekli smo še nekaj političnih, potem pa je bil čas da se odpravim domov, saj sem imel za ta dan že druge načrte. Eden od gostov se je prijazno ponudil da me zapelje domov, Krajnc in njegov ati pa sta bila spremstvo. Ustavili smo se nekaj metrov od moje hiše, ko me je voznik prijazno vprašal:"Greš domov ali greš z nami?" Vprašal sem kam so namenjeni in ko sem videl nasmehe na obrazih, mi je bilo vse jasno. Normalno da sem šel z njimi. Prišli smo do gostilne in tam počasi spili vsak dva piva. Videlo se je, da smo bili prejšnjo noč vsi nasekani, saj nikomur ni bilo do pogovora. Čez kakšno urico smo gostilno zapustili. Usedli smo se v avto, se odpeljali do naslednjega križišča, kjer se je voznik spomnil, da že dolgo nismo ničesar spili. In res, od tega so minile že tri minute, zato smo brž zavili v gostilno še na eno pivo. Tega smo zvrnili na hitro, saj so morali ostali domov na kosilo. Odložili so me pred hišo in se odpeljali naprej. Ko sem prišel domov, me je ati najprej vprašal, če v hribih nimajo telefona. Rekel sem naj ne pizdi, ker sem tako ali tako prišel dva dni prehitro domov. Pojedla sva kosilo in se odločila da izvršima najin plan: v Trojane na krof, na Bled na kremšnito in v Koper na kavo. Vožnja je bila hitra in prijetna, čeprav mi ni najbolj prijala. Na poti nazaj sva se ustavila še pri starimami kjer so pekli ražnjiče in čevapčiče. Ker sem prišel domov dokaj pravočasno, sem se odločil da obiščem še Lauro, ki je ravno tisti dan praznovala rojstni dan. Imel sem občutek, da je me bila precej vesela, čeprav je morala zaradi mene prej domov :D Spil sem štiri pive, po dolgem času videl svojo mamo in se okoli 23ih odpravil domov. Doma sem po televiziji spremljal še porazno streljanje enajstmetrovk Chelseaja, potem pa sem se odpravil pogledati na IRCa, kjer me že dolgo ni bilo. Debata se je zavlekla nekje do štirih zjutraj, tako da sem vmes pojedel še eno izmed šestih kremšnit, ki sva jih prinesla seboj.

Rad bi vam povedal, da sem že vnaprej najavil da bo to zadnji dan, ko pijem alkohol. Kadil verjetno še bom, a bom to močno omejil, z alkoholom pa sem prenehal. Razloga vam žal ne bom razkril, ampak zaključek je bil pa pošten, kajne? :) Za konec pa še modra misel/rek: Fantje, prvi maj bo še živel, samo mi ne bomo če ga bomo takle sral.