Še vedno živ

Lep pozdrav. Ja, še vedno sem živ. Preprosto nisem imel časa opisati vse zanimive dogodivščine ki so se dogajale, le-teh pa se je potem toliko nakopičilo, da bi si moral vzeti precej časa, da bi vse opisal. Zato sem se odločil, da se tokrat le malo javim, naslednji teden (ko dobim vse filmčke in slike) pa bo časa na pretek, in bom poročal o vsem za nazaj.

Na kratko kaj se je dogajalo: Spet sem padel letnik, in bi se ob teji priložnosti rad zahvalil razredniku, ki mi je stisnil odločilni četrti popravni izpit. Kako naprej, bomo pa še videli. Še vedno ne pijem alkohola (danes je bila rahla izjema), precej časa pa preživim na igrišču, kjer se pripravljamo na štiri košarkarske turnirje. Kadim še vedno kot Turek, doze kofeina pa so čezdalje večje. Ta teden bo še pestro. Jutri gremo na pohod, potem pa v Žabjek (look what I have). V četrtek imamo razredni piknik, ki se bo zavlekel do petka zjutraj, ko se bomo pijani odpravili 10 km peš proti šoli in tam postavili šotore, ter pili naprej. Ob 8.00 gremo po spričevala, potem pa v znameniti celjski park. Popoldne bomo nekaj uric namenili še košarki, nato pa se odpravili na 3-dnevno splavarjenje. Naj bo to zaenkrat dovolj, kot že rečeno, pa se javim spet naslednji teden.

Aja, pa prebarval sem si lase.