KiNgKoNg's uber-fantasticly-l33t-blog-type-thingy

Microsoft Office 2007 in SP2

2009-05-12T09:36:00.006+03:00

Tokrat sem se odločil, da spišem en vodič. Seveda je bil ta planiran že en teden nazaj, ampak preprosto prej ni bilo časa. Ker vedno iščem načine kako sebi prihraniti delo in predvsem čas, sem se tokrat odločil, da raziščem kako integrirati Officov 2. servisni paket direktno v inštalacijo. Pa začnimo...

Kaj potrebujemo:

~ namestitveni CD Microsoft Office 2007
~ Command Prompt
~ UltraISO (poljubno)
~ računalnik

1.) Najprej direktno na C particiji naredimo dve mapi: office07setup in pa office07sp2

2.) Nato in Microsoftove strani snamemo najnovejši paket popravkov za Office 2007.

3.) Popravek, ki smo ga pravkar naložili, damo v mapo office07sp2.

4.) V mapo office07setup presnamemo vse datoteke, ki so na Office namestitvenem CDju.

5.) Sedaj odpremo command promt, in napišemo sledečo komando:
C:\office07sp2\office2007sp2-kb953195-fullfile-sl-si.exe /extract:C:\office07setup\updates

Pritisnemo ENTER, in potrdimo Microsoftovo izjavo. S tem smo iz .exe datoteke izvlekli posodobitvene datoteke, in jih dali v mapo, v katero Office med nameščanjem pogleda in preveri, če so kakšne posodobitve. Le-te se bodo sedaj namestile avtomatično.

6.) Po želji pa sedaj naredimo še sliko tega projekta (.iso) za lažje upravljanje z inštalacijo. Sam najrajši uporabim UltraISO.

Kot že rečeno, bo Office sedaj sam namestil celoten paket popravkov, brez dodatnega klika.

Zakaj je to dobro? V vsakem primeru je koristno, da ni popravka potrebno vedno znova vlečti iz interneta, ali ga nositi s seboj na ključku. Kot drugo pa veste, da bo Office vse opravil sam. Tačas ko se namešča, skočite na cigaret in ko pridete nazaj, boste imeli nameščen najnovejši Office, z malo truda.

Na koncu še preverimo, če imamo res najnovejšo verzijo:

Hura! Postopek je uspel :)

Pozor! Inštalacija bo sedaj potrebovala več časa, ker je popravek precej obširen.
~ AMD Athlon 64 X2 Dual-Core 3800+ (2.00 GHz, 1 GB rama) bo potreboval 7 minut
~ AMD Sempron 2600 (1.60 GHz, 1 GB rama) bo potreboval 15 minut

Sestavljanka končana

2009-03-09T14:44:00.007+02:00

Prijeten pozdrav. Prejšnji ponedeljek sem končno dobil še zadnji manjkajoči kos sestavljanke, ki se ji reče "moj računalnik," in sicer grafično kartico Gigabyte GTX285. Tako sem še isti dan zamenjal GTX280, ki sem jo imel začasno v svojem sistemu. Zamenjava je, presenetljivo, potekala brez presenečenj.

I like!

Ker pa gre čez moje roke kar precej računalnikov, sem se odločil, da bom lepil ocene, ki jih sistemu določi Vista. Tako malo... za primerjavo. Danes sta na vrsti Acer Aspire 7730Z in pa Lenovo 3000 N200:

Acer Aspire 7730Z

Lenovo 3000 N200

Powered by i7

2009-02-24T22:08:00.006+02:00

No, spet zamujam, ampak že druga objava to leto. :o No čas da napišem nekaj novega o moji novi mašinci, s katero sem imel nemalo težav. Nekje novembra sem se odločil, da bo čas za nekaj novega. Seveda sem potem odlašal, in se končno spravil k temu nekje proti koncu januarja. Računal sem na to, da bo cena procesorjev padla takrat (kar je bilo tudi napovedano), zato sem namesto Q9550 procesorja hotel vzeti Q9650, katerem je nabavna cena padla za kar 140€. No, fantje na SFS forumu so mi predlagali, da za takšen denar vzamem i7 sistem. Prej na to še pomislil nisem, ko pa sem naredil par izračunov, pa sem videl da ni bistvene razlike v ceni med sistemoma, zato sem se kmalu odločil: i7.

No, ko se končno odločim, naročimo robo. Pri Elkotexu so smotani, in večino komponent sploh niso imeli na lagru, ker "tako extremne komponente ne gredo ravno v prodajo." Tako sem moral kakšen teden ali dva počakati. Izbral pa sem sledeče:

- procesor Intel Core™ i7 Processor I7-920
- matična plošča Gigabyte GA-EX58-UD4
- rami A-DATA 4 GB (2x 2GB) Kit EXTREME DDR3 1333+ Non-ECC CL7-7-7-20 Plus Series
- disk Western Digital 1 TB SATA2, 7.200 rpm, 32 MB cache - Caviar Black
- grafična Gigabyte GeForce GTX285, 1 GB DDR3, TV Out, Dual DVI
- pekač Samsung DVD+/-RW SH-S223F, LightScribe
- napajalnik Tagan 700W TG700-BZ PipeRock Series
- ohišje Gigabyte Setto 1000

Zdi se mi kar v redu konfiguracija, vrednost pa ocenjujem na slabih 1.700€, jaz pa sem odštel 1.400€. Malo pa sem le prihranil. No, ko te komponente končno dobim, sem takoj sestavil vse skupaj. Mašina takoj začne delovati, in takoj namestim Visto ULTIMATE x64, pri kateri je za namestitev porabil okoli 20 minut. Ko se Vista prvič naloži, mi napiše da ni aktivirana. To sem tudi malo pričakoval, ker sem bral nekaj o tem da so ravno s to Visto problemi na i7 sistemih. No, potem začnem nameščati gonilnike, in po prvem ponovnem zagonu se Vista aktivira. Oh, kakšno veselje! No, po naslednjem ponovnem zagonu že ni bila več aktivirana. >.< S tem se nisem preveč obremenjeval, češ, še vsako stvar smo rešili. Kišto ugasnem, nesem v avto, potem pa na dva piva nazdravit, da bo stroj ja deloval tako kot mora.

Čez šest ur doma priklopim zadevo, in prasica od sebe ne da niti pikice življenja! Menjam kable, preverim stike na matični, na novo povežem,... Ničesar. Mašina je mrtva! Upal sem, da je kriv samo napajalnik, ker je to najlažje zamenjati. Drugi dan preverim še v službi, in res je šel rakom žvižgat. Šef ga pelje nazaj v Ljubljano, in ker sva ga odprla, mu niso hoteli priznati garancije, kljub temu da se s tipom tam dobro pozna. V redu, povsem opravičeno. Prinese mi drugega, priklopim, in mašina deluje. Sedaj pa se začne Operacija: Vista.

Ker je števec za aktivacijo še vedno pridno odšteval, sem poskusil s kakšnimi petimi metodami, a brez uspeha. Treba bo formatirati. Ker si je BIOS zapomnil datum 2099, je bila aktivacija uspešna. Motilo pa me je, ker mi je Vista mašino ocenila preden so bili nameščeni vsi gonilniki, tako da sem imel pri grafiki oceno 1, kljub temu da je vse delovalo. Ponovne ocenitve pa mi po nastavitvi na sedajšnji datum nikakor ni hotelo upoštevati. No, ker sem picajzlast kot Kahel Ehjavec, sem hotel tudi to odpraviti, zato ponovno namestim vse skupaj, tokrat bolj pazljivo (kabel za mrežo sem vklopil šele po tem, ko so bili vsi gonilniki že nameščeni). Uspešno! Vista je še danes aktivirana, tudi po tem ko nameščam posodobitve iz Windows Update:

Hura! :) Takoj sem hotel sprobati Crysis, ki še danes velja za eno najbolj požrešnih, če že ne najbolj požrešno igro do sedaj. Kupil pa sem celo original, ker so imeli na mimovrste takšno znižanje. Lahko se pohvalim, da igra deluje več kot tekoče, na najvišjih nastavitvah. In še Vistina ocena sistema:

Predvidevam da na več kot 5,9 ne gre? :D Ker se mi zdi čudno, da bi vse komponente imele isto oceno. No toliko o tem, da se enkrat malo pohvalim. :) Staro mašino pa sem uspešno prodal v roku treh dni: računalnik (sicer z novo matično, pekačem in diskom) za 180€, monitor pa za 80€. Dober biznis če mene vprašate. :) Za ta denar pa lepo nov monitor Samsung SyncMaster 2333SW. Za konec objave pa kot tradicija...

Komad dneva: Metallica - Welcome Home (Sanitarium)

Sleep my friend and you will see,
that dream is my reality...
They keep me locked up in this cage,
can't they see it's why my brain says rage...

Ponovno med vami

2009-02-18T01:41:00.006+02:00

En prav lep pozdrav vsem! Joj, minilo je že preveč, preveč časa... Nikoli nisem pozabil tega bloga, ampak vedno sem imel v mislih kaj vse bom napisal, da se je tega toliko nabralo, da preprosto ni bilo volje da bi se spravil pisat vse za nazaj. Potem je šlo leto 2008 k koncu, in sem se pač odločil da tisto leto ne bo nobene objave, takoj po novem letu pa se javim. Vraga! Čas (pre)hitro mineva, in evo ga, smo že pri koncu februarja. Obljubim da bom sedaj bol sproti pisal zadeve, za nazaj pa tiste ki se mi zdijo malo bolj zanimive. Za to, da sem se končno spet spravil k zadevi, pa ima zasluge repT|Le (:***).

No, kaj je novega? Tudi če je minilo toliko časa, bolj malo. Vsak dan hodim v službo, vmes pa še vedno delam šolo, preko izpitov (izredno). S Tjašiko sva še vedno skupaj, in vsako minuto prostega časa preživima skupaj, ter se imava rada kot še nikoli ^^. To valentinovo pa je bilo nekaj posebnega. Vse skupaj se je začelo že v petek, ko sem se po napornem dnevu v službi odpravil v Žabjek. Seveda sem imel doma še tisoč stvari za postoriti, tako da se mi je na vlak pošteno mudilo. Po vožnji 300km/h prispem na postajo, in takoj slišim objavo, da ima vlak 10-minutno zamudo. V redu, bom vsaj prišel malo k sebi. Čez slabih 10 minut po tiru priropota ropotulja iz 2. svetovne vojne. Resno, vožnja s telim vlakecom bi bila bolj prijetna. Ah no, vsaj gužve ni bilo. Po tem ko sem na vlaku dvakrat zadremal, končno prispem v Žabjek. Tipična megla, vlaga v zraku in depresivno vzdušje, v katerem bi se Kurt Cobain počutil kot doma. No, na postaji takoj zagledam mojo lubiko, tako da je bilo kmalu vse pozabljeno. Kmalu za tem ko sma prispela v stanovanje, mi je pripravila eno izmed najbolj okusnih večerij ever: sojini polpeti, riž z Uncle Ben's pekočo omako (njam!) in zeljno solatko (eno izmed redkih ki jih jem). Fantastično!

Drugi dan je morala boga revica zjutraj na izpit, jaz pa sem poležaval do... hmmm... 14.00? Potem je le prišla, in prinesla zajtrk, ob 17.00 pa sva že imela rezervacijo v japonski restavraciji. V Sushimamo sva prispela predčasno, in bolj kot ne že imela v glavi kaj bova jedla. Ambient v teji restavraciji je fantastičen, še bolj pa hrana: riževa skleda in zvitki s pekočo tuno, njam. Za konec pa še sladica: karamelina tortica s sladoledom iz sojine moke. Zadeva je boljša kot se sliši. Vem da se vse skupaj sliši malo, ampak se tega pošteno naješ. Prejšnjič sva oba pretiravala, in komaj prišla ven iz restavracije. Pa tudi poceni ni ravno... Hvala mucka :*******

No, naslednji dan je bilo na vrsti moje darilo: kokosova kopel in večerja v Wellnessu v Laškem. Noro! Najprej se preoblečeš, dobiš kopalne plašče in copatke za enkratno uporabo. Nato te odpeljejo v sobo, ki je pripravljena posebej za vas. Romantična kopel, kokosove kroglice, šampanjček, svečke,... The works! Tista urica se zdi kot 5 minut :( Slikice pa bom obdržal kar zase :P Potem pa še večerja, v res lepo urejeni restavraciji. Jedilnik sestavlja 5 jedi: predjed, juhica, solatka, glavna jed in sladica. Okusno da znoriš. Res da iz restavracije prideš bolj lačen kot si prišel not, ampak dobro. :) Je pa neka posebna izkušnja. Potem pa dopust v ponedeljek, in spanje do popoldneva. Popoln valentinov vikend!

Tole zaenkrat, ker je že pozna ura, jaz pa še vedno čakam atija da pride iz rojstnodnevne zabave. Proklet pjanc! Naslednjič, res kmalu, pa malo o mojem novem računalniku. :P

Vse najboljše Tjašika!

2007-10-09T22:35:00.000+02:00

Rad bi zaželel vse najboljše moji Tjašiki, ki danes praznuje svoj 18. rojstni dan :) Veliko uspehov v šoli in na drugih področjih, veliko razumevanja v družini, ter predvsem veliko potrpljenja z mano, in da bi me imela še naprej tako rada kot si me imela do sedaj. Naj se ti izpolni čimveč skritih želja, ampak ne vse, ker mora biti nekaj prostora tudi za sanje. Ljubim te mucka moja mala, vse naj naj!!! :******

Konec počitnic

2007-10-08T15:11:00.000+02:00

I'm baaa-aack! Spet je minilo preveč časa, odkar sem napisal kakšno objavo, ampak res nisem imel časa oz. volje. Že dober mesec je tega, odkar so se zaključile najboljše počitnice kar jih je kdaj bilo. Kaj sem počel? Vsak večer sem bil na sprehodu z mojo Tjašiko in ne glede na to kje sva bila, vedno sva se imela lepo. Naj omenim dva pomembna dogodka ki sta se zgodila od moje zadnje objave:

~ Zakaj na morje, če smo lahko pri meni?

Nekje na začetku počitnic, se je moja sestrica Maja odločila za 14-dnevno popotovanje po Balkanu. Ker jo je njen kolega pustil na cedilu, sem pametno (sicer v hecu) predlagal, da njegovo mesto zasede naš ati. In zgodilo se je. Medtem ko sta onadva načrtovala izlet, sem jaz načrtoval kako najbolje izkoristiti svobodo. Kmalu sem se spomnil, da bi ta čas Tjašika lahko bila pri meni. Sicer naj bi prvi teden šla s starši na morje, a je boga revica malo pred odhodom dobila angino, ki pa se je čudežno pozdravila en dan po odhodu ostalega dela družine :o Nikoli v 14ih dneh nama ni bilo dolgčas. Gledala sma filme, se crkljala in na veliko poležavala. Ker sma bila prelena da bi kuhala, sma si hrano največkrat naročila kar na dom. Seveda nisma pozabila na prijatelje, zato sma nekajkrat povabila Mika in Krajnca na eno pijačo. Manjšo zalogo sma si nabavila že prvi dan, tako da ni bilo problema. Takole je izgledalo po prvem dnevu. Najlepša dva tedna v mojem življenju!

~ Dolgčas? Pojdimo v rovte!

Neko soboto se je Tjaša odločila, da gre na bovling. Ne z mano, ampak s prijateljicami :( Ker mi je bilo ekstremno dolgčas, sem se odločil da grem v rovte (aka. domovino g. Krajnca). Srečal sem staro družbo, kmalu pa smo se preselili na prostor, kjer smo postavili šotor. Tokrat bolj uspešno kot mesec prej (vaja dela mojstra). Poslušali smo glasbo, pili in pekli hrenovke. Okoli 23ih je zmanjkalo pijače! :o Zato smo se jaz, Krajnc in Pajky odločili, da gremo na Kum. Trije malo pijani ljudje smo se napokali v avto, ki smo ga dobili 3 dni pred tem. Nabijali smo glasbo in čez ovinke divjali kot norci. Malo pred ciljem, smo prehitro prileteli na ovinek, zapeljali čez kup, leteli po zraku, pristali še na en kup, se v zraku obrnili in prileteli v drevo. Odnesli smo jo z nekaj praskami, avto pa je bil še vedno v voznem stanju. Naš izgovor: Hoteli smo probati če radio dela tudi ko je avto na strehi. Razočarani smo ugotovili, da ne.

Komad poletja: Rihanna - Umbrella

When the sun shines
we'll shine together
told you I'll be here forever
said I'll always be your friend
took an oath
I'mma stick it out 'till the end
now that it's raining more than ever
know that we still have each other
you can stand under my umbrella...

Pivo in cvetje

2007-07-17T17:43:00.000+03:00

Prejšnji teden je v Laškem potekala prireditev Pivo in cvetje, znana tudi kot praznik piva. Kot izraziti uničevalci alkohola se prireditve vsako leto udeležimo.

1. dan - petek: Prijavili smo se na turnir v košarki. Nekaj minut do začetka, je tretji član ekipe odpovedal, ker je loj. Z Mikom sva se odločila, da nama ne preostane drugega, kot da začnema dvigovati pol-literske uteži. A ker so bile le-te (pre)drage za takšno prireditev, sva našla drugo rešitev. V trgovino sva se odpravila po dva izjemno priročna sodčka piva. Kakšen deciliter je stekel stran, preden sva z Mikom naštudirala zapleteno tehnologijo te naprave (potrebna sta dva koraka, ki sta lepo razložena ob strani). Mike ta dan ni pil tako intenzivno, kar me je presenetilo (Baje alkohol in tableti ne gredo lepo skupaj?), zato sem večino soda uničil sam. Zvečer se nama je pridružila še moja lubika, ki je prinesla še vodko, tako da je večer postal še boljši. Nekje okoli polnoči so me razbili trije čefurji. Kaj sem jim storil? Nič. Ali čefurji sploh potrebujejo razlog? Ne. Na poti domov smo srečali še nekaj starih znancev, s katerimi smo po izstopu iz vlaka spili še eno pivo.

2. dan - sobota: Zbudil sem se s precejšnjim mačkom. Z lubiko sva odhitela v trgovino še po dve steklenici vodke, zvečer pa jo je sveta trojica ponovno mahnila v Laško. Zaradi izjemne vročine smo že na vlaku uničili primerno ohlajenega šesterčka, ki ga je prispevala lubika. Spet smo se nastalili na igrišču, kjer smo (tokrat bolj uspešno) odprli sod. Večer se je nadaljeval ob dobri glasbi (6pack Čukur/Šank Rock), prišlo pa je tudi nekaj pomembnih gostov (g. Cyborg, učiteljica zgodovine Petra Prevolnik, g. Lugarič, Ugy z ženo,...) s katerimi smo se večkrat sprehodili do šanka. Sodček je bil namreč kmalu prazen. Najlepši trenutek pa se je zgodil nekje sredi večera, ko sva se z lubiko sprehodila do trga, kjer sva objeta poslušala Žano, ki je ravno takrat zapela še zadnji komad večera - Druga violina, ki mi je namreč zelo všeč. Ne se smejati!

Naj bo to zaenkrat dovolj, ker pravzaprav nimam o ničemer drugem za poročati. Vsak večer namreč preživim skupaj z mojo Tjashyko in prav vsak večer se imava lepo. Lep pozdrav do prihodnjič.

Marilyn Manson in piknik

2007-07-04T02:49:00.000+03:00

V sredo, 20.6.2007, smo se odpravili v Žabjek na koncert razvpitega Marilyna Mansona. Bili smo med prvimi v vrsti, zato nam je uspelo priti tik pred oder. Seveda ni šlo brez zamude, zato je že predskupina prišla eno uro kasneje. Njihova glasba se mi sicer ni zdela slaba, a so tudi sami kmalu ugotovili, da smo vsi naveličani čakanja. Ob najavi, da bo to njihov zadnji komad je množica ljudi vzkliknila od navdušenja. Trajalo je še kakšne pol ure da so pripravili oder in preizkusili vse efekte, potem pa je zavesa končno padla. Koncert se je začel s polnim šusom, in množica je kmalu padla v ekstazo. Ne glede na to, da publike ni šokiral z nobenim posebnim stuntom, je bil koncert fantastičen. Križanke so bile polne do zadnjega kotička, izbrali pa so ravno pravo mešanico komadov iz novega albuma in tistih bolj poznanih starejših (The Dope Show, Sweet Dreams, Tainted Love,...). Manson pa je parkrat prišel z odra in mi prav lepo poziral (1, 2, 3, 4, 5). Skratka, fantastično!

Naslednji dan je bil na vrsti razredni piknik. Že zjutraj smo se dobili na Šmartinskem jezeru, nekaj spili in se odpravili na paintball. Glavne opreme seveda nismo pozabili (Miki jo je poimenoval morfij). Tam smo preživeli nekaj prijetnih uric, potem pa jo mahnili nazaj proti jezeru. Brez poškodb žal ni šlo. Izgube so bile velike. Najprej smo jedli, potem pa pili naprej. Bil je tudi nealkohol, ker nismo kroniki ampak pijemo za žejo! Piknik se je nadeljeval do večera, potem pa so nekateri po hitrem postopku začeli zapuščati prizorišče. No, nekaj se nas je že prej zmenilo da se dan ne bo zaključil tu, in tega smo se držali. Mahnili smo jo naprej v Celje, s štirimi nahrbtniki polnimi pijače. V Celju sva jaz in Krajnc najprej skočila v fontano, ker sva bila potrebna osvežitve. Pred tem sva žal pozabila sleči oblačila. Šment. Mahnili smo jo proti parku, po levem bregu Savinje. Kdor pot pozna, bo vedel da je tam veliko klopi, zato smo se na vsako usedli in nekaj spili. Na naše začudenje v parku ni bilo težko najti prazne klopi. Udobno smo se namestili, s Krajncem pa sva naredila nov podvig in preplavala Savinjo (Martin Strel, pazi se!). Tokrat v spodnjem perilu. Med tem ko naju ni bilo, so ostali spoznali novega prijatelja, ki nam je delal družbo še preostanek noči. Odločili smo se, da si privoščimo prijetnejše kopanje, zato smo jo mahnili proti bazenu. Preplezali smo mrežo, eni bolj uspešno, eni manj. Ja, slab sem. Po prijetnem nočnem plavanju smo ugotovili, da smo lačni. V mestu smo iskali hrano, a nikjer ni bilo odprto. Grobelnik in Gajšek sta se iskanja kmalu naveličala, zato sta na središču Celja položila deko in tam zaspala za pol ure. Mi smo tačas odšli v mojo pisarno, kjer smo prej spravili šotor. Ko smo se vrnili na središče mesta, smo golobčka zbudili in se odpravili proti šoli. Tam smo pogrnili deko in trije smo na njej hitro zaspali. Ostali trije arhitekti pa so postavili že prej omenjeni šotor. Uspešno ali ne, boste presodili sami. Mike je pametno presodil, da v njem ni varno, zato je prespal zunaj. Naj še enkrat povem, da je to bilo pred šolo.

Tako, to bi bilo zaenkrat vse, ker moram čez dve uri v službo.

P.S.: Če kdo v Savinji najde moje nogavice, naj mi jih prosim (proti nagradi) vrne.

Še vedno živ

2007-06-20T01:42:00.000+03:00

Lep pozdrav. Ja, še vedno sem živ. Preprosto nisem imel časa opisati vse zanimive dogodivščine ki so se dogajale, le-teh pa se je potem toliko nakopičilo, da bi si moral vzeti precej časa, da bi vse opisal. Zato sem se odločil, da se tokrat le malo javim, naslednji teden (ko dobim vse filmčke in slike) pa bo časa na pretek, in bom poročal o vsem za nazaj.

Na kratko kaj se je dogajalo: Spet sem padel letnik, in bi se ob teji priložnosti rad zahvalil razredniku, ki mi je stisnil odločilni četrti popravni izpit. Kako naprej, bomo pa še videli. Še vedno ne pijem alkohola (danes je bila rahla izjema), precej časa pa preživim na igrišču, kjer se pripravljamo na štiri košarkarske turnirje. Kadim še vedno kot Turek, doze kofeina pa so čezdalje večje. Ta teden bo še pestro. Jutri gremo na pohod, potem pa v Žabjek (look what I have). V četrtek imamo razredni piknik, ki se bo zavlekel do petka zjutraj, ko se bomo pijani odpravili 10 km peš proti šoli in tam postavili šotore, ter pili naprej. Ob 8.00 gremo po spričevala, potem pa v znameniti celjski park. Popoldne bomo nekaj uric namenili še košarki, nato pa se odpravili na 3-dnevno splavarjenje. Naj bo to zaenkrat dovolj, kot že rečeno, pa se javim spet naslednji teden.

Aja, pa prebarval sem si lase.

Naj dijak in intervju

2007-05-13T16:56:00.000+03:00

Joj, joj, joj. Kje naj začnem? Toliko časa sem obljubljal da bom napisal kaj novega, v mislih sem imel toliko stvari, a je minilo že toliko časa da sem jih polovico pozabil. Gremo po vrsti. Zakaj ne pijem več? Rekel sem, da razloga zato ne bom razkril, a imam dovolj neprestanega žnaranja. Piti sem nehal ker mi je tako rekel zdravnik. To je bilo že tretje tovrstno opozorilo, zato sem rekel da je dovolj. Imam težave s srcem, zato mi takšne količine kofeina, alkohola in pa nikotina resno škodijo. Par mescev nazaj sem imel hud napad, tako da dobre pol ure skoraj nisem prišel do zraka. Zato je (vsaj zaenkrat) z alkoholom dovolj.

Pa gremo naprej. Malo sem si podaljšal počitnice, zato v petek in četrtek nisem šel v šolo. Čez vikend nisem naredil nič koristnega, ker me je matral lenoritis. V ponedeljek je bil pouk nekaj posebnega. Prinesel sem dekno, da bi jo vrnil sošolcu, a smo jo cel dan uporabljali za nekaj drugega. Nekdo se je ulegel na sredino, deset nas ga je držalo in metalo v več metrov v zrak. To smo najprej počeli v razredu, a ker je tam strop izjemo nizek, smo se preselili na hodnik, iz katerega nas je učiteljica kmalu nagnala. Med odmorom smo zunaj nadaljevali in podirali višinske rekorde. Pri kemiji nihče ni imel referata, zato nas je učiteljica nagnala domov. Po pouku sva šla z atijem malo po nakupih, na koncu pa sva v City Centru pustila 300€. V torek je bil na vrsti izlet. Šli smo v neko brezvezno tovarno, kasneje na GEOS, potem še v nek kurčev grad in na koncu še v Jurčičevo podrtijo. Izlet je bil izjemno dolgočasen in nezanimiv. V sredo sem izvedel, da so me izglasovali za naj dijaka šole. Da, prav ste prebrali. Z veliko pomočjo sošolcev, sem premagal hudega konkurenta. Njihov trud sem poplačal v petek, ko sem jim v parku častil plato piva. Ko sem prišel domov, smo se odpravili na igrišče, kjer smo odigrali par rund. Na poti domov smo srečali starega znanca, ki nas je povabil na pivo. Tam smo se odločili, da odigramo še par rund biljarda, ki pa so se zavlekle do 23. ure. Sobota je minila brez posebnosti. Prejle sem opravil intervju za Torrent.si, si potem ogledal najbolj dolgočasno dirko Formule 1 v zgodovini, zdaj grem pa počasi na igrišče, da Miku vrnem za včerajšnje svinjske poraze.

Aja, kakšna dva tedna nazaj sem omenil da je debelinko odprl svoj blog. Torej, če ste geek, bo to idealno branje za vas. Za konec pa še vprašanje za razmislek: Ali lahko tožiš šolo, če si na avtomatu naročiš Pepsi, ven ti pa vrže Coca Colo?

Na dolgo in na široko

2007-05-03T18:53:00.000+03:00

Že nekaj časa vam obljubljam da bom napisal kakšno novo objavo, zato se bom danes res potrudil in se razpisal. Pripravite si nekaj cigaret in pa tri šalice kave, saj bo branja precej (you asked for it!). Najprej naj omenim, da sem prejšnji večer dobil enega izmed najlepših SMSov vseh časov. Glasil se je takole: Spoštovani, z današnjim dnem mineva 90. dan od zadnje polnitve vašega Mobija, zato predlagamo, da čimprej napolnite Mobi račun. Odklopili so mi številko, tako da sem kar začutil ljubezen v zraku. Kot ste že lahko prebrali, je bil prvotni načrt za ponedeljek preprost: pet prijateljev, ena žoga, igrišče in pa dva platoja piva. No, kaj kmalu je ta načrt padel v vodo, saj sem tik pred odhodom v trgovino prejel sporočilo od Krajnca, ki nas je povabil, da bi praznovali pri njemu. Jaz in Mike sva bila takoj za, a je bilo pravično da tudi ostali povejo svoje mnenje. Mike se je odpravil na igrišče, mene pa je ati peljal do trgovine kjer sma naložila pijačo, ki jo je potem peljal tudi na prizorišče zločina. Tam smo takoj odprli pivo in začeli debatirati, če bi bilo bolj primerno praznovati pri pravih kronikih. Po 15ih minutah pregovarjanja ni bilo nekega hudega zanimanja za to, tako da sva jaz in Mike (v tem času sva sesula vsak že dva piva) naložila svoj plato v avto in se napotila v rovte. Tam so naju pričakali z največjim veseljem. Začeli smo piti in po nekaj pivih ugotovili, da bi znalo biti pijače premalo. To je seveda nedopustno, zato smo se napokali v avto in se odpeljali v trgovino. Iz skladišča smo vzeli plato piva, ki je bilo prijetno hladno. Ko smo stopili iz trgovine, smo že bili žejni. Voznik nas je povabil na pivo. Verjeli ali ne, ni nas bilo potrebno posebej prepričevati. Tam smo na hitro spili vsak eno temno Laško (0,33l / 5,9% alc.) in se odpravili nazaj v rovte. Do mraka smo še nekaj spili, odigrali par rund pikada in rekli nekaj inteligentnih, potem pa se odpravili na kresovanje. Prišlo je še nekaj ljudi, kres se je prižgal in intenzivno uničevanje alkohola se je začelo. Tistega večera se sicer ne spomnim preveč, vem pa, da se je spilo ogromno pijače, vmes tudi precej žganja (ata Krajnc super šnops mate!), ki je nažalost teklo samo meni :/ Ko smo zaključili, smo se odpravili nazaj proti domu in ko sem legel v posteljo, je trajalo točno 3,2 sekunde preden sem zaspal kot drva.

Drugi dan sem se zbudil z bolečino v glavi, ampak ni hud'ga, sem že navajen. Odpravil sem se v kuhinjo, kjer sem kmalu dobil veliko šalico sveže kave. Glede na to, da o pijači sploh nisem hotel razmišljati, sva si z Krajncem odprla pomarančni sok (gaziran). Kaj kmalu sva ugotovila da to ni preveč dobra ideja, ker nama je kuhalo v želodcu. Zato sva v trenutku spila kavico in šla na svež zrak. Ni minilo veliko časa, ko naju je maček že zapustil, zato sva oba kmalu odprla pivo. Rekli smo še nekaj političnih, potem pa je bil čas da se odpravim domov, saj sem imel za ta dan že druge načrte. Eden od gostov se je prijazno ponudil da me zapelje domov, Krajnc in njegov ati pa sta bila spremstvo. Ustavili smo se nekaj metrov od moje hiše, ko me je voznik prijazno vprašal:"Greš domov ali greš z nami?" Vprašal sem kam so namenjeni in ko sem videl nasmehe na obrazih, mi je bilo vse jasno. Normalno da sem šel z njimi. Prišli smo do gostilne in tam počasi spili vsak dva piva. Videlo se je, da smo bili prejšnjo noč vsi nasekani, saj nikomur ni bilo do pogovora. Čez kakšno urico smo gostilno zapustili. Usedli smo se v avto, se odpeljali do naslednjega križišča, kjer se je voznik spomnil, da že dolgo nismo ničesar spili. In res, od tega so minile že tri minute, zato smo brž zavili v gostilno še na eno pivo. Tega smo zvrnili na hitro, saj so morali ostali domov na kosilo. Odložili so me pred hišo in se odpeljali naprej. Ko sem prišel domov, me je ati najprej vprašal, če v hribih nimajo telefona. Rekel sem naj ne pizdi, ker sem tako ali tako prišel dva dni prehitro domov. Pojedla sva kosilo in se odločila da izvršima najin plan: v Trojane na krof, na Bled na kremšnito in v Koper na kavo. Vožnja je bila hitra in prijetna, čeprav mi ni najbolj prijala. Na poti nazaj sva se ustavila še pri starimami kjer so pekli ražnjiče in čevapčiče. Ker sem prišel domov dokaj pravočasno, sem se odločil da obiščem še Lauro, ki je ravno tisti dan praznovala rojstni dan. Imel sem občutek, da je me bila precej vesela, čeprav je morala zaradi mene prej domov :D Spil sem štiri pive, po dolgem času videl svojo mamo in se okoli 23ih odpravil domov. Doma sem po televiziji spremljal še porazno streljanje enajstmetrovk Chelseaja, potem pa sem se odpravil pogledati na IRCa, kjer me že dolgo ni bilo. Debata se je zavlekla nekje do štirih zjutraj, tako da sem vmes pojedel še eno izmed šestih kremšnit, ki sva jih prinesla seboj.

Rad bi vam povedal, da sem že vnaprej najavil da bo to zadnji dan, ko pijem alkohol. Kadil verjetno še bom, a bom to močno omejil, z alkoholom pa sem prenehal. Razloga vam žal ne bom razkril, ampak zaključek je bil pa pošten, kajne? :) Za konec pa še modra misel/rek: Fantje, prvi maj bo še živel, samo mi ne bomo če ga bomo takle sral.

Hud tempo na igrišču

2007-04-30T17:08:00.000+03:00

Zadnje tri dni nam je bilo vreme več kot naklonjeno, zato smo ga izkoristili in vsak dan preživeli več ur na igrišču. Včeraj je ati opazil, kako je Mike priden in pomaga pri delu okoli hiše, in mi prijazno rekel:"Kdaj boš pa ti pizdo dvignu?" Kmalu sem se tudi sam odpravil ven in prekopal vrtove. Doma so bili precej zadovoljni, le staramama je bila jezna, ker mi je naročila, naj določene zadeve pustim, meni pa se je mudilo na igrišče, zato nisem delal izjem, in vse rastline na vrtu so padle za državo. Za danes ni imel nihče kakšnih posebnih planov, zato smo se odločili da kupimo nekaj platojev in cel dan preživimo na igrišču, kjer se ga bomo napili kot krave. Lepo praznovanje vsem!

Komad dneva: Iron Maiden - Rainmaker

You tell me we can start the rain,
you tell me that we all can change,
you tell me we can find something to wash the tears away...

This just in: Aphopis has a blog! Pa drugič kaj več o tem...

Četrtek je dan za zadetek

2007-04-28T01:29:00.000+03:00

V sredo sta Mike in Miki imela razgovor pri psihologinji zaradi preklinjanja. Sta na dobri poti, da dobita ukor, čeprav nista zakrivila nič takšnega. Če ima učiteljica toliko proti "preklinjanju", bi jo rad videl kako bi preživela par dni v Radečah, kjer je vsaka druga beseda kletvica. Zadnjo uro smo imeli še kemijo, kjer sem razbil radijator, da je začel kar močno spuščati. Bilo je nenamerno. Zvečer smo s kolegi šli še na par pivov, da smo se psihično pripravili na naslednji dan.

V četrtek smo imeli športni dan; nogomet. Imel sem vlogo trenerja, saj nogometa nisem igral že kakšnih sedem let. Uspešno smo odigrali Johanovo taktiko. Sabo smo imeli precej žgane pijače, skrito v torbi za prvo pomoč, ki smo jo pili kar med tekmo in s tem preprečili poškodbe. Po končanem turnirju smo vedeli da to ne bo dovolj, zato smo skočili še po plato piva in se odpravili v park. Tam smo bili med prvimi, zato smo našli primeren prostor in začeli piti. Ne glede na to, da smo naredili precej krogov žganja, je piva vseeno hitro zmanjkalo, zato sem kasneje skočil v trgovino še po nekaj 6packov. Na koncu sem seštel, da sem skadil okoli tri škatlice cigaret, kar bi znalo biti za dim ali dva preveč. Bilo je lepo, saj sem tam srečal ljudi, ki jih nisem videl že precej časa. Iz parka sem se odpravil nekoliko slabe volje, a vseeno je to četrtek ki ga bo treba čimprej ponoviti. Gyrotove besede:"Četrtek je dan za zadetek." Se strinjam.

Komad dneva: Slipknot - The Nameless

(Don't go) I never wanted anybody more then I wanted you...
(I know) The only thing I ever really loved was hurting you...
(Don't go) I never wanted anybody more then I wanted you...
(I know) The only thing I ever really loved was hate...

Slovarček:
Johanova taktika - čimprej vse zgubimo, da gremo čimprej pit

Borut je nazaj, živ in zdrav

2007-04-24T20:19:00.000+02:00

Z veseljem sporočam, da tole objavo že pišem na svojem računalniku (ime mu je Borut), ki je okreval po poškodbi. Če kaj berete Slo-FileSharing ste mogoče opazili, da sem naredil nekaj res glupih napak pri čiščenju računalnika. A zadeve nam je uspelo popraviti, tako da Borut spet deluje kot bi moral.

Kaj novega? Niti ne. V šoli je bilo spet pestro. Pri nulti uri športne sem ponesreči zaklenil vrata garderobe, tako da je cel razred kakšnih 20 minut stal na hodniku preden so nam vrata ponovno odklenili. Potem smo imeli matematiko, kjer je moral Mike pred tablo, da reši nalogo. Ker je bil razočaran nad stanjem kred, je glasno pripomnil "da so sfukane". Učiteljica ga je z debelim pogledom vprašala kaj je rekel, on pa ji je stavek z veseljem ponovil. To je sprožilo debato Ali je beseda "sfukana" neprimerna? Večina razreda je zatrjevala da z njo ni nič narobe, Miki pa je hotel to dodatno obrazložiti, zato je besedo še enkrat izgovoril na glas. Učiteljici je prekipelo, zato je na tablo napisala cel kup domače naloge, pobrala stvari in užaljena odhitela iz razreda. Za nekaj sekund je v razredu je nastala tišina, nato pa smo pobrali stvari in šli na kavo. Potem smo imeli test pri fiziki. Kljub zatrjevanju da nimamo pojma, učitelj testa ni prestavil, zato je polovica učencev po dveh minutah in trinajstih sekundah odšla iz razreda. Šli smo na pivo. Med glavnim odmorom so štirje sošolci izvedeli da bodo dobili kazen zaradi neprimernega obnašanja pri angleščini prejšnji teden. Bilo pa je tako, da je učiteljica dva poslala ven iz razreda ker sta si izrekla tri besede, Gyro pa je nekaj trenutkov za tem odšel kar prostovoljno, ker si je zaželel kofeina. Četrti sošolec ga je nagradil z aplavzom, in zaradi tega tudi sam pristal zunaj. Razrednik jim je z nasmehom na obrazu prinesel kazni; padla sta po dva opomina in ukora. Pri računalništvu je sledilo še obvezno igranje Counter-Strikea, potem pa smo lahko odšli domov. Nadvse zabaven dan.

Dovolj za danes, zamujam na tekmo. Go Manchester!

Poleti bo v kinu vroče

2007-04-20T10:29:00.000+02:00

Prihaja poletje in z njim tudi veliko filmov, od katerih vsi veliko pričakujemo že pred prvo premiero. Letos raje premislite, če se boste odpravili na morje, saj bo mogoče bolje da ostanete doma in uživate v pestri ponudbi filmov, ki se bodo znašli na inter... errr... v naših kinematografih. Pa jih poglejmo:

Alien vs. Predator: AVP2 - premiera: 25. december
Evan Almighty - premiera: 22. junij (predfilm)
Fantastic Four: Rise of the Silver Surfer - premiera: 15. junij (predfilm)
Harry Potter and the Order of the Phoenix - premiera: 13. julij (predfilm)
Live Free or Die Hard - premiera: 27. junij (predfilm)
National Treasure: Book of Secrets - premiera: 21. december
Ocean's Thirteen - premiera: 8. junij (predfilm)
Pirates of the Caribbean: At World's End - premiera: 25. maj (predfilm)
Resident Evil: Extinction - premiera: 21. september
Rush Hour 3 - premiera: 10. avgust (predfilm)
Saw IV - premiera: 21. oktober
Shrek the Third - premiera: 18. maj (predfilm)
Spider-Man 3 - premiera: 4. maj (predfilm)
The Bourne Ultimatum - premiera: 3. avgust (predfilm)
The Simpsons Movie - premiera: 27. julij (predfilm)
Transformers - premiera: 6. julij (predfilm)

Vsekakor se bo parkrat splačalo odšteti par € in odpujsati v kino.

Masaker na Virginia Techu

2007-04-19T08:55:00.000+02:00

Za začetek nekaj smešnega. Verjetno vas je večina že slišala, da so naši "ta glavni" spet dobili fantastično briljantno idejo: sinhroniziranje filmov. O tem ne bom debatiral, ker sem svoje mnenje o tem izrazil že večkrat. Če pa kdo ne ve zakaj se gre in živi pod kamnom, pa naj si ogleda tale filmček, ki je za crknit smešen.

Zdaj pa k resnim zadevam. Že tri dni intenzivno spremljam dogajanje vzvezi z masakrom na univerzi Virginia Tech, ko je 23-letni Cho Seung-hui streljal najprej v študentskem domu, potem pa še na univerzi in ubil 32 ljudi, na koncu pa sodil še sebi. Prebral sem dobesedno vse članke na CNN in ta program tudi precej ur spremljal po TV. Glavno vprašanje ostaja: Kako sta lahko med streljanjem v domu in na univerzi minili dve uri, reakcije policije pa ni bilo? Na tisto drugo vprašanje "Zakaj?", smo danes dobili delni odgovor, ko so iz NBCja sporočili, da jim je morilec poslal paket z DVDjem, na katerem je bilo nekaj filmčkov, slik in pa manifest, v katerem morilec pravi, da bi vse to lahko preprečili. Hja, v to močno dvomim, ker so se ostali učenci z njim poskušali zbližati, pa tega sam ni hotel. Potem tu ni kaj dosti za storiti, je pa res, da bi kaj takšnega lahko pričakovali, saj je pri pouku pisal tako bolane stvari, da jih še meni nebi uspelo spraviti skupaj:

Čakamo lahko samo, kdaj bodo za tole obsodili kakšno računalniško igrico. Zadevo si lahko v slovenskem jeziku preberete tukaj. Komentarji?

Pogreb in spet pijančevanje

2007-04-17T18:53:00.000+02:00

Da malo nadoknadim: V soboto potem ni bilo nič posebnega. Šel sem na pogreb, hvala bogu pa mi potem ni bilo treba na sedmino. Se samo meni zdi nesmiselno, da se od nekoga posloviš, potem pa se ga greš nažret?

V nedeljo sem bil izjemno priden, saj sem opral avto (dvakrat) in pograbil vso pokošeno travo okoli hiše. Najbolj neverjetno pri tem je, da sem se k delu spravil kar sam od sebe, brez da bi mi kdo naročil. Res da so me sosedje čudno gledali in se spraševali če je z mano kaj narobe, ampak dobro... domači so bili pa veseli.

V ponedeljek sem se zbudil cel polomljen. Boleli sta me noga in hrbtenica, za nameček pa sem bil še prehlajen. Najhujše pa je bilo to, da sem se ponoči spravil spat že ob dveh (z namenom da se naspim), pa me je začel boleti zob, tako da sem tisto noč spal točno eno uro. Po težkem premisleku sem se odločil, da grem vseeno v šolo. Med glavnim odmorom so sošolca obvestili, da je Panthers odprt. Ko je to novico posredoval meni, sem jo povedal še enem sošolcu, zato smo takoj zgrabili torbe in odhiteli tja. In res je bil odprt. Motoristi so namreč tisti dan imeli krvodajalsko akcijo, potem pa priredili nekakšen piknik. Skoraj mi je uspelo da bi en teden zdržal brez alkohola, ampak za takšno priložnost je bilo treba zvrniti nekaj piv. Na poti domov sma se z atijem ustavila še v eni gostilni, ker je moral dati kolegu nekaj papirjev. Spili smo nekaj rund, potem pa odhiteli še na njegov vikend, kjer smo uničili ves alkohol ki ga je imel. Zaključek: bil sem tako nasekan, da danes nisem bil sposoben iti v šolo.

Petek, aka. Tretji dan brez alkohola

2007-04-13T22:30:00.000+02:00

Po torkovih dogodivščinah sem se odločil da se odpovem alkoholu. Ko so za to izvedeli sošolci, so skoraj pocrkali od smeha. Seveda se iz tega niso pozabili norčevati in so me temu primerno tudi rajcali. Tistega dne sem si prvič ogledal najnovejši izvod šolske revije Elektronček, v kateri izbirajo naj dijaka in dijakinjo šole. Znašel sem se med nominiranci, sošolci pa so mi izkazali naklonjenost in revijo kupili, ter obljubili, da bodo glasovali za mene. Pouk je sicer minil brez posebnosti. No, skoraj neverjetno je bilo dejstvo, da ta dan nisem dobil nobene nezadostne ocene in tudi nobene neopravičene ure. Zadnjo uro pri matematiki me je sicer 17 sekund pred zvonenjem poslala iz razreda, a za to ni bilo posledic. Po pouku sem šel z nekaj sošolci na sok, potem pa še na sladoled. Tisti popoldan sem imel še trening košarke, ki je bil precej uspešen. Edina slaba stran je bila, da so me nasprotniki neusmiljeno tepli po rani, ki se mi je zaradi tega ponovno odprla (prilagam sliko).
Po treningu smo po dolgem času obiskali še legendarno gostilno (in bivšo bazo pivskega kluba) Panthers. Odločil sem se, da za to priložnost spijem eno pivo. Naročili smo jih, a se je kelnar po parih sekundah vrnil do mize in rekel "Laškega mi je zmanjkalo, pa ga še nisem nabavil. Imam samo Uniona." Ostalih to ni preveč motilo, jaz pa sem bil v takšem šoku, da sem si raje naročil jagodni gosti sok. Na poti domov sem se ustavil še na pici, kjer smo se dogovorili o podrobnostih za jutrijšni pogreb.

Ta šola je vse bolj glupa

2007-04-12T18:13:00.000+02:00

Običajen četrtek, osem ur na urniku. Vse bi blo vredu, če nebi zadnje tri ure imeli prakso (razrednika). Ostale ure so minile po planu: spanje pri slovenščini, šut pri elektrotehniki in šarjenje po dnevniku pri osnovah elektrotehnike. Navrsti je bila praksa. Razrednik nas je takoj okurcal zaradi raznih zadev (obnašanje, ne delo,...) in nas proglasil za najslabši razred na šoli (baje se večina učiteljev pri tem strinja, lol). Verjetno smo edini razred na svetu, ki pri praksi dejansko piše test. Rezultat: 90% negativnih. Seveda nobena praksa ne mine brez tega, da bi razrednik dodatno težil meni. Tokrat mi je bil obljubljen razgovor z psihologinjo in ravnateljem, zaradi zadeve ki sploh nima veze z mano (wtf?!). Kot bonus vam predstavljam našega razrednika -> Jože Kajzba

Po pouku izvem še za smrt v družini, tako da je bil dan spet popoln. No, sem se pa to noč vsaj pošteno naspal (5 ur spanja!).

Ni nam lahko

2007-04-11T22:04:00.000+02:00

No ja, včeraj je bilo pestro. Prejšnji večer smo nekaj malega spili, tako da mi je drugi dan še vrelo v želodcu, a sem kljub temu do 7.15 že spraznil prvo pivo. Pivski kolega je rekel "Kdor ne gre danes v šolo, ne bo žejen!" in vrgel na mizo 100€. Kot pravi prijatelj sem se ponudil, da bom jaz tisti, ki mu bo pomagal zapiti ta denar. In sma začela. Sedela sma za šankom in jih tolkla s polno paro. Med odmorom se nama je pridružilo še nekaj sošolcev, s katerimi smo se odločili, da eno zvijemo. Ker se nam je mudilo, sem moral spiti dva piva na eks, zato sem bil že precej dobre volje. Prišli smo na lokacijo, se razkomotli in prižgali. Čas je začel teči počasneje; bilo je fino (Miki fajno robo maš!). Na koncu sem dobil še dve t.i. šotki, tako da mi je bilo bolj malo jasno. Po končani obedi smo se odpravili nazaj v gostilno. Pot nas je peljala čez parkirišče, ki je bilo popolnoma izpostavljeno soncu. Ko smo ga prečkali, me je sonce tako segrelo, da mi je v glavi napisalo "Out of Order". Kasnejših dogodkov tistega dne nebi opisoval. Lahko rečem samo, da je bilo hudo. Spomnim se vožnje z vlakom, ter ogleda Manchestrovega pwnanja Rome.

Danes pa nič posebnega. V šoli sem dobil šut pri elektrotehniki, ker se prejšni večer pač nisem bil sposoben učiti (kar sicer počnem vestno, vsaj 5 ur vsak dan). Med glavnim odmorom sem opazil kakšni Jebaći™ so postali nekateri moji prijatelji. Svoje počutje sem izrazil z glasnim vzklikom "LOL". Po odmoru sem dobil neopravičeno pri Angleščini, ker je naju z Gyrom nagnala iz razreda. Vzrok? Jaz sem se igral s kulijem, on pa me je gledal. Zadnjo uro smo potem imeli kemijo, pri kateri sem omenil da razmišljam o tem, da bi na šolo prinesel pištolo in začel streljati. Zaradi tega sem moral po uri počakati na razgovoru. Kako nepošteno :(

Nekaj za uvod...

2007-04-10T20:32:00.000+02:00

Tako, ker ima vsak pajo-patak svoj blog, sem se odločil, da bom tudi sam odprl svojega. Končni cilj je, da ljudem pokradem čimveč minut njihovega življenja in da bo blog bolj obiskan kot Google.

Objave ne bodo pisane slovnično pravilno, pač pa v stilu bluzenja. To je slog, ki ga večinoma uporabljajo psihiatri in pa moj kolega poznan kot GyroC4. Mene verjetno vsi poznate. Pred kakšnim letom sem bil eden izmed najbolj priljubljenih osebkov na slovenskem delu interneta, ter admin na strani Golden-Tomb. Po zaprtju strani sem odjadral v druge vode, sedaj pa sem (zaradi mojega pizdenja čez vse poprek) najbolj osovražena oseba v slovenskem p2p svetu. Yay.

Dovolj bo tole za uvod, ker sem precej nasekan. Pa jutri kaj več o tem.